Intervju – Mitja Stojisavljevič

Med tistimi, ki so se v Moldaviji borbeno podili za Nemci, Slovaki in Moldavci je bil tudi prijetni in skromni 28-letni Mitja Stojisavljevič. Član ravenskega ligaša KMN Mister Baby in eden izmed treh pomurskih članov krstne slovenske malonogometne reprezentance je bil med najnevarnejšimi v slovenskem napadu, z nekaj več sreče pa bi lahko zatresel vse tri mreže. O MiniEURU je spregovoril odkrito in slikovito.

Pot in bivanje v Moldaviji so bile velike neznanke, kako si jih sam doživel?

“Potovanje je bilo zelo naporno, čeprav sem pričakoval, da bo še bolj. Kljub dolgi poti je bilo vseeno zanimivo. Interesantne so bile predvsem stvari, ki jih pri nas ni. Tukaj mislim predvsem na način življenja ljudi v državah, skozi katere smo potovali. V sami Moldaviji oziroma mestu Kišinjev sem pričakoval slabše razmere, kot dejansko so. Mesto je lepo, cene za nas ugodne, malce je pešala le organizacija miniEURA.”

Kako bi opisal trenutek, ko si z grbom na prsih na miniEURU2012 pel slovensko himno?

“To je nekaj, kar se skoraj ne da opisati. Ob tem občutiš velik ponos in obvezo, da spodobno zastopaš barve svoje domovine. Zelo lepo je, ko poslušaš himno, ki jo igrajo zate.”

Bi ob konkretnejšem počitku pred prvo tekmo lahko premagali Nemce?

“Po mojem mnenju da. Slabe tri ure spanca so enostavno premalo. Smo spali tudi na avtobusu, vendar je to daleč od kvalitetnega počitka, ki bi nam omogočil večjo zbranost v ključnih trenutkih tekme.”

So bile po tvojem mnenju tri ničle realnost, bolj začetniški davek Slovenije ali kaj tretjega?

“Tri točke proti Nemcem smo si vsekakor zaslužili, tako da ne bi rekel, da so tri ničle realnost. Tisto tekmo smo odigrali zares dobro. Nato pa se je pokazala tudi neizkušenost in neuigranost reprezentance, saj bi lahko ob kakšnem treningu ali dveh in morebitnem sodelovanju na kakšnem izmed prejšnjih neuradnih tekmovanj dosegli več.”

Kakšno znanje so demonstrirale ostale reprezentance?

“Reprezentance, ki so osvojile prva štiri mesta, so izstopale, ostale pa so po kvaliteti na istem nivoju kot naša. Ob dejstvu, da mi nismo bili v najmočnejši postavi, ostaja grenak priokus, saj bi v nasprotnem primeru lahko bila reprezentanca Slovenije prijetno presenečenje miniEURA. Poglavje za sebe so seveda Romuni. To je zares izjemna reprezentanca, ki je zasluženo osvojila naslov.”

Kako bi sam ocenil nogometno znanje slovenskih rekreativcev v primerjavi z ostalimi Evropejci?

“Menim, da je nogometno znanje med rekreativci v Sloveniji nekje na isti ravni, kot drugod po Evropi.”

Katera od reprezentanc te je v Moldaviji najbolj navdušila in s čim?

“Že omenjeni Romuni, ki so bili najboljši v vseh elementih nogometne igre. S praktično minimalnim tekanjem, ki so ga nadomestili s pametnim postavljanjem na igrišču in visokim tehničnim znanjem, so Brazilci s Karpatov na kolena spravili vse nasprotnike. Ne smem pa pozabiti Črnogorcev, ki so pred njimi klonili v finalu, saj so na poti doživljali podobne prigode kot mi, med bivanjem v Moldaviji pa so nato imeli še nekaj problemov. Vseeno so prišli do finala, kjer so se dostojno upirali Romunom, tudi s pomočjo našega navijanja, za kar so nam bili zelo hvaležni.”

Kaj bo najboljši in kaj najslabši spomin iz Moldavije?

“Najboljši spomin bo vsekakor doživetje, da sem zastopal svojo državo kilometre daleč ob poslušanju himne, ko se je v meni sproščalo polno emocij. Ne smem pa pozabiti seveda soigralcev in strokovnega štaba, saj smo se odlično ujeli ob igrišču in upam, da bomo še naprej ostali v stikih. Slabih spominov nimam, so me pa malo razjezili člani obeh reprezentanc, s katerima smo potovali. Zaradi njih smo namreč Moldavijo zapustili prej, kot je bilo planirano.”

Kako je potekalo druženje z ostalimi udeleženci miniEURA2012?

“Če je tu mišljena naša reprezentanca, moram povedati, da so Romuni zmagali na, mi pa izven igrišča. Kot sem že omenil, smo se s fanti odlično ujeli, kar se je pokazalo po tem, ko smo svoje reprezentančne obveznosti opravili in se odpravili v noč.”

Kako so te sprejeli domači in soigralci po vrnitvi v svoj kraj in svojo ligo?

“Zanimalo jih je, kako je bilo, kakšni so vtisi, kakšne zanimive anekdote.”

Kaj bi sporočil prvakom slovenskih rekreativnih lig, ki se bodo prek zaključnega turnirja za rekreativnega prvaka Slovenije borili tudi za mesto v reprezentanci Slovenije za naslednji miniEURO?

“Pozval bi jih, da se turnirja udeležijo in se tam pokažejo v najboljši luči, saj je udeležba na miniEURU in s tem zastopanje svoje države izjemno doživetje.”

Kako bi opisal svojo dosedanjo življenjsko, športno in rekreativno pot, poslovno kariero in vse kar na splošno rad počneš v življenju?

“Kdaj drugič (smeh).”

You must be logged in to post a comment Login